Uste koga ke se  iskacat prvite svioci od poslednite kilometri pred gradot, pocnuvaat prijatnite civstva na iznenadivanja sto posetitelot go ocekuvaat kako tajna zad zelenite ili sneznite vrvovi. A koga ke se minat poslednite cekori od patot, gradot se otvora, togas vpecatlivo ke se potvrdi cuvstvoto sto se nisi preku celiot pat. Pri vlezot, od koja i da e strana na gradot ima nesto kako vo skaznite: vo izgledot na gradot, vo negovata arhitektura, izgrejsoncata, zalezite, vo korijata - toj zelen zdiv na gradot, vo edna igra na perspektivata, koja uste pocudesno se prekrsuva vo kristalot na planinskoto nebo.

    Prozorcite na amfiteatralno postavenite kuki od dvete strani na gradot i korijata okolu nego, go mamat pogledot na posetitelot, sto se iskacil na ovie visocini. Pogledot na posetitelot se zadrzuva na nacickanite kuki, na nivnata bogata arhitektura, koja zborva togas, koga molcat pesnite i lagandite. Od ednostaven gradezen materijal, starite krusevski zidari izgradile edna harmonicna kompozicija, eden mozaik od arhitektonski elementi i zivi boi. Arhitekturata na krusevskata kuka znacitelno i vo mnogu elementi se razlikuva od onie vo drugite makedonski gradovi. Fasadite oboeni so belo-sina, ili zolto-bela boja, so mnogu prozorci, izdadeni balkoni, prostrani cardaci, musandri, poploceni tremovi i dvorovi i teski drveni porti. Tie kuki so svijata mestopolozba i moznostite sozdavaat eden vid nova karakteristicna arhitektura.

    Zatoa Krusevo e edinstvenoto pogolemo naseleno mesto kade sto vo pogolem del e zacuvana starata gradska arhitektura.

    Ne slucajno vo 1927 godina, Krusevo go posetuva slavniot francuski arhitekt Korbizje, koj se voshituval od krusevskata arhitektura i istovremeno bil i inspiriran od krusevskata kuka vo svoeto natamosno tvorestvo.