
Pokraj kulturno-istoriskite znaminitosti na gradot, vnimanieto go privlekuvaat i prirodnite bogatstva na Krusevo, so cistiot vozduh i planinskata voda. Gradot e volsebno ubav preku calata godina. Opkolen od dve nekolkuvekovni korii i so pojasi na borovi nasadi mestoto go pravat kako raj. Proletnite denovi se prikazna za sebe. Docnaneto na proletnite denovi, zeleniloto, sveziot i sekogas cist vozduh, izletnickite mesta, mirisot na dabovinata i cutenjeto na drvjata, ne mozat da se opisat, toa godisno vreme treba samo da se dozivee. Preku letoto Krusevo e dosta poseteno. Dodeka vo drugite mesta odvaj se izdrzuvaat gorestinite, na ovie zeleni visocini e tivko, svezo, prijatno preku celiot den i preku mnogu ubavite junski, julski i avgustovski veceri i noki. Vo esen Krusevo e seto vo izvnoredna koloritna gletka. Raskosno sarenilo i rasprskanost na boi vo site tonovi i golemini. Ovde esenta e malo krusevsko leto sto se protega do krajot na noemvri, koga naviraat sneznite vrnezi i ja navestuvaat zimata. Vo mnogu nesta Krusevo se razlikuva od drugite mesta. Podracjeto prosecno ima 2263 casa soncev sjaj. Srednata godisna temperatura iznesuva 11.5 ctepeni. Minimalnite temperaturi se vo januari (-3 ctepeni) a maksimalnite vo juli (22.5 stepeni). Temperaturniot rezim uslovula podolg vegetacionen period. Potopla e esenta (12.3) od proletta (10.6), Snegot sto paga prosecno 43 dena vo godinata i dostignuva visocina i nad 100 cantimetri i se zadrzuva do docna prolet ovozmozuva idealni uslovi za razvoj na zimskiot turizam i belite sportovi. Postojanata moderna zicarnica, dolga 618 metri sto trgnuva od gradot i sovladuva visinska razlika od 177 metri vodi do vrvot Stanic (1407 m.n.v.) od kade sto se protega inzvoredna gladka kon vrvovite Solunska Glava i Pelister zasega gi zadovoluva portebite na turistite.
|